Brez vitamina D ni življenja

Skrivnostni vitamin D, ki se je izkazal za hormon, je edini vitamin, ki ga telo lahko proizvede tudi samo, s pomočjo obsevanja kože z ultravijolično svetlobo. Že 10 do 15 - minutno izpostavljanje soncu dva do trikrat na teden zadovolji človeške potrebe po vitaminu D. Ljudje, ki veliko časa preživijo v zaprtih prostorih ali živijo na severnih zemljepisnih širinah, pa si dovolj vitamina D lahko zagotovijo le z ustrezno prehrano ali z jemanjem vitaminskih dopolnil.

Vitamin D pospešuje absorpcijo kalcija in sodeluje pri nastajanju kosti, o njem so govorili kot o vitaminu, ki ga ustvarja svetloba. Njegovo drugo ime je kalciferol, kar pomeni nesoč kalcij. Vitamin D izpolnjuje veliko nalog v telesu in v zadnjih letih so se razkrile nove možnosti njegovega biološkega delovanja. Glavna fiziološka funkcija vitamina D je povečanje zmožnosti tankega črevesa, da absorbira kalcij in fosfor ter s tem pomaga vzdrževati ustrezno koncentracijo kalcija in fosforja v krvi. To omogoča normalno mineralizacijo kosti, vpliva na diferenciranje celic kože, uravnava aktivnost celic imunskega sistema, deluje pa tudi na prenos hormonsko občutljivih genov, s čimer se uravnava tvorba številnih beljakovin. Poudariti je potrebno, da je pomembna vloga vitamina D za ohranjanje zdravih kosti izpolnjena le, če je poleg ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D zagotovljen tudi zadosten vnos kalcija.

Komu vse lahko primanjkuje vitamina D?

Do pomanjkanja pride, zaradi nezadostne izpostavljenosti sončnim žarkom ali zaradi prehrane, v kateri ni dovolj vitamina D. Premajhna količina med nosečnostjo lahko povzroči osteomalacijo pri materi in rahitis pri novorojenčku. Materino mleko ne vsebuje dovolj vitamina D, zato lahko zbolijo za rahitisom celo dojenčki v tropskih krajih, če jih pretirano varujejo pred soncem. Zbolijo pa lahko tudi starejši, ker se v njihovi koži kljub izpostavljenosti sončnim žarkom ne tvori dovolj vitamina D. Nekatere redke oblike rahitisa, ki jih povzroča okrnjena presnova tega vitamina, so dedne. Povečane potrebe po tem vitaminu imajo tako zlasti ženske v času nosečnosti in dojenja, starejši ljudje, ki se premalo izpostavljajo soncu in ženske, ki so bile nekajkrat zapovrstjo noseče.

Nosečnost in otroci

Sedaj že vemo, da je vitamin D ključnega pomena za zdravo okostje, ker izboljšuje notranjo mineralno sestavo in da se povečane potrebe po vitaminu D pojavijo pri otrocih in doječih materah. V različnih študijah pa želijo oceniti ali koncentracija vitamina D oziroma aktivnega metabolita kalcitriola, vpliva na rast in razvoj otroka, zmanjšanje možnosti razvoja osteoporoze in zlomov itd. Cilj prospekivne randomizirane študije, ki so jo izvedli v Londonu (bolnica St Mary's Hospital), je bilo določiti status vitamina D v nosečnosti in oceniti kakšne učinke ima dnevni in enkratni vnos vitamina D. V študijo je bilo vključenih 180 žensk, ki so jih sprejeli v 27. tednu nosečnosti in po naključnem izboru razdelili v tri skupine zdravljenja, in sicer v skupino z enkratnim peroralnim odmerkom 200 000 IE vitamina D, v skupino, ki je prejemala odmerek 800 IE/dan (od 27. tedna nosečnosti do poroda) in v skupino, ki ni prejemala vitamina D. Koncentracije vitamina D (oz. aktivnega metabolita) so bile signifikantno višje v skupini, ki je prejemala dnevni odmerek vitamina D kot v skupini, ki je

prejela en odmerek oziroma v skupini, ki ni prejela vitamina D. Prav tako je bilo v skupini, ki je prejemala dnevni odmerek vitamina D, pomembno manjše število žensk s sekundarnim hiperparatiroidizmom (povečano izločanje parathormona zaradi dolgotrajnega pomanjkanja kalcija). Raziskovalci so s študijo dokazali, da en začetni odmerek ali dnevni odmerek pomembno izboljšajo koncentracijo vitamina D, vendar kljub dodatkom vitamina D, je imelo le majhen odstotek žensk in otrok zadostno koncentracijo vitamina D. Za določitev optimalnega časa in odmerjanja vitamina D v nosečnosti bodo potrebne še nadaljnje raziskave.

Koliko vitamina D potrebujemo?

Z različnimi raziskavami v razvitih državah nasploh ugotavljajo premajhen vnos vitamina D in zmanjšanje izpostavljenosti otrok sončnim žarkom. Pomanjkanje vitamina D opažajo tudi pri starejših otrocih in mladostnikih. Ameriška akademija za pediatrijo (AAP) je leta 1997 priporočala minimalni dnevni vnos 200 IE/dan vitamina D za dojenčke starejše od 2 mesecev in mladostnike. Na podlagi različnih raziskav sedaj AAP za novorojenčke, dojenčke in mladostnike priporoča minimalni vnos 400 IE/dan vitamina D, ki ga lahko začnejo dajati že nekaj dni po rojstvu. Razlog za povečanje minimalnega dnevnega vnosa je pojavljanje rahitisa v otroškem obdobju in izogibanje sončnim žarkom, zaradi strahu pred kožnim rakom.

V Sloveniji se povprečne zaužite količine vitamina D pri najstnikih gibljejo okoli 4 μg, pri mladostnikih (19-29 let) okoli 3 μg, pri odraslih okoli 2,5 μg, ter pri starejših odraslih (> 70 let) pa le okoli 1 μg. Takšni vnosi v zimskih mesecih niso zadostni, zato je v nekaterih primerih smiselno uživanje obogatenih živil ali prehranskih dopolnil z vitaminom D. Posebna pozornost je potrebna tudi pri populacijah, ki tudi poleti niso dovolj izpostavljene sončni svetlobi, npr. pri tistih starostnikih, ki se zadržujejo veliko v zaprtih prostorih, kar onemogoča biosintezo vitamina D. Hkrati pri starejših odraslih pride do okrepljenega procesa razgrajevanja kosti, ki ga nezadostna preskrbljenost z vitaminom D še okrepi. Zato se v takšnih primerih priporoča dopolnjevanje prehrane z vitaminom D, bodisi v obliki obogatenih živil, ali prehranskih dopolnil, potrebno pa je zagotoviti tudi zadosten vnos kalcija.

Znaki presežka vitamina D

Zgornja varna meja za odrasle je 100 μg vitamina D na dan. Zaradi prekomernega uživanja vitamina D, ki (10krat) presegajo priporočeno dnevno količino, se v krvi zveča koncentracija kalcija. Prvi simptomi so slabši tek, slabost, bruhanje, močna žeja, povečano odvajanje urina, šibkost, živčnost in visok krvni tlak. Kalcij se odlaga v telesu, predvsem v ledvicah, kjer lahko povzroči trajno okvaro. Oseba mora prenehati z dodajanjem vitamina D in uživati s kalcijem revno prehrano. Tako se zniža raven kalcija v telesu.

Kje najdemo vitamin D?

Najpomembnejši prehranski vir vitamina D so živila živalskega izvora, precej manj ga je v rastlinskih živilih. Tudi sicer se vitamin D v znatnih količinah nahaja v precej malo živilih - najbogatejši prehranski viri so z maščobo bogata živila, kot so ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki, predvsem pa živila, obogatena z vitaminom D.

Ker telo vitamin D deloma biosintetizira, je prehranske potrebe po tem vitaminu težje opredeliti. Odvisne so namreč od količine biosintetitiziranega (endogenega) vitamina D. Po najnovejših priporočilih v popolni odsotnosti biosinteze človeško telo dnevno potrebuje 20 µg vitamina D. Prehranske potrebe pa se spreminjajo z letnim časom ter glede na izpostavljenost sončni svetlobi. Endogena sinteza vitamina D v koži pri večini ljudi predstavlja glaven vir vitamina D, nanjo pa torej vpliva več dejavnikov, kot so geografska lega, čas v dnevu, dolžina oblačil, čas preživet na soncu, tip kože in uporaba krem za sončenje. Poleg samega časa in obsega izpostavljenosti soncu je zelo pomembna moč sončnih žarkov. Ta je večja, ko je sonce visoko na obzorju. Na geografskem območju Slovenije jeseni in pozimi moč sončnih žarkov ni dovoljšna, da bi zagotavljala ustrezno preskrbljenost z endogenim vitaminom D - zato je ustrezno količino vitamina D potrebno zaužiti s hrano. V nekaterih geografskih območjih (npr. Severna Evropa) je ta problem še bolj pereč, medtem ko je v tropskih območjih izpostavljenost soncu lahko zadostna tekom celega leta.

Priporočila za nadomeščanje holekalciferola (vitamina D3) v obdobjih respiratornih okužb in za nadomeščanje holekalciferola pri posameznikih s COVID-19

1. Preventiva

• Pri vseh zdravih posameznikih v obdobju respiratornih okužb od oktobra do aprila svetujemo zagotavljanje dnevnega vnosa vitamina D3 v odmerku 800-2.000 IE/dan.
• Pri vseh posameznikih, ki spadajo v visoko ogroženo skupino za pomanjkanje vitamina D in hkrati v skupino z visokim tveganjem za višjo obolevnost in smrtnost zaradi COVID-19 v vseh letnih časih svetujemo zagotavljanje vnosa vitamina D3 v odmerku 1.000-2.000 IE na dan ali 10.000 – 14.000 IE enkrat na teden.

2. Pri vseh posameznikih z novo dokazano okužbo s SARS-CoV-2 svetujemo nadomeščanje vitamina D3 po naslednji shemi:

• 4 dni 14.000 IE (350 mcg) holekalciferola za normalizacijo ravni 25(OH)D3 – »loading«
• Nato 2.000 E (50 mcg) holekalciferola/dan: ali enkrat tedensko 14.000 E holekalciferola:

3. Bolnikom s COVID-19, ki potrebujejo hospitalizacijo, naj se ob sprejemu določi serumska raven 25(OH)D, če je pod 75 nmol/l, svetujemo korekcijo in sledenje shemi iz točke 2.

Bolnikom, ki potrebujejo premestitev v enoto intenzivne terapije (EIT), naprej nadomeščati holekalciferol po isti shemi.

OPOMBA: Vsi čezmerno prehranjeni in debeli (ITM>25 kg/m2) potrebujejo dvojne ali celo trojne odmerke holekalciferola.

Objavo članka je podprlo podjetje Pliva Ljubljana.

MULTI-SI-00275

Literatura

1. Hribar M et al. Nutrihealth Study: Seasonal Variation in Vitamin D Status Among the Slovenian Adult and Elderly Population. Nutrients 2020; 12, 1838; doi:10.3390/nu12061838

2. Martineau AR et al. Vitamin D supplementation to prevent acute respiratory infections: individual participant data meta-analysis. Health Technology Assessment 2019; 23(2), 1-43.

3. Bilezikian JP et al. Accepted Manuscript published as European Journal of Endocrinology EJE-20-0665.R1. Accepted for publication: 04-Aug-2020.

4. Pfeifer M et al. Priporočila za nadomeščanje holekalciferola (vitamina D3) v obdobjih respiratornih okužb in za nadomeščanje holekalciferola pri posameznikih s COVID-19